Zemeljski plazovi, udori

Plazenje je zdrs in premikanje dela zemeljske površine. Zaradi razgibanosti terena in geološke sestave so v Sloveniji plazovi pogost pojav. Da bi pravočasno odkrili nastajajoči zemeljski plaz, je pomembno stalno opazovanje območja.

Preden pride do plazenja

  • preverite ali živite na območju, ki ga ogrožajo zemeljski plazovi,
  • preverite, ali so se na tem območju v preteklosti plazovi že sprožali,
  • naučite se prepoznati znake zemeljskega plazenja.
  • Hiter test za oceno plazljivosti območja :
  • Ali so se na vašem območju in v vaši okolici že pojavljali zemeljski plazovi?
  • Ali leži vaša stavba/parcela na strmem pobočju ali blizu njega?
  • Ali so tla razpokana?
  • Ali opažate odlomne robove na pobočju?
  • Ali je v bližini izvir, potok, reka ali ribnik?
  • Ali je v bližini odtočni ali drenažni kanal?
  • Ali opažate v vaši okolici nagnjeno drevje, ograje, električne drogove?
  • Ali so drevesna debla upognjena ali skrivljena?
  • Ali opažate znake pokanja, razpoke na stenah ali temeljih?
  • Ali sta cestišče in pločnik razpokana ali posedena?
  • Ali je oporni zid razpokan, nagnjen ali ima izbokline?
  • Ali so se strukture, npr. betonske stopnice premaknile stran od objekta?
  • Če ste na večino vprašanj odgovorili z da oziroma opažate katere od navedenih znakov, stavbo/parcelo lahko ogrožajo zemeljski plazovi. Svetujemo vam, da se o zaščitnih ukrepih posvetujete z ustrezno usposobljenim strokovnjakom – inženirskim geologom ali geomehanikom.
  • Če živite na območju, ogroženem zaradi zemeljskih plazov:
  • z ustrezno usposobljenim strokovnjakom (inženirskim geologom ali geomehanikom) ocenite ogroženost in se posvetujte o zaščitnih ukrepih,
  • z družinskimi člani in sosedi se posvetujte o morebitni nevarnosti zaradi plazenja in izdelajte načrt evakuacije,
  • redno spremljajte spremembe na stavbi in v bližnji okolici.

Nevarnost za nastanek plazov se lahko poveča po obilnem deževju, potresu ali vetrolomu. Verjetnost za nastanek plazov je večja na strmih pobočjih, mestih, kjer je odstranjena vegetacija, na obdelanih namakalnih pobočjih. Z neustreznimi posegi v taka pobočja se verjetnost za nastanek plazov lahko še poveča.

Previdno pri posegih v pobočja:

  • gradbena dela izvajajte v suhem vremenu,
  • izogibajte se izkopom ob vznožju pobočja,
  • proučite smiselnost in nujnost izgradnje ustreznih podpornih konstrukcij ob vznožju pobočja,
  • zmanjšajte namakanje pobočja oziroma odkopanih delov (površine lahko zaščitite s PVC folijo),
  • poskrbite za nadzorovano odvajanje površinskih in meteornih voda v tla,
  • zmanjšajte možnost izcejanja vode zaradi napak v vodovodnem in kanalizacijskem sistemu,
  • ne obremenjujte zgornjega dela pobočja z nasipanjem materiala ali z zalivanjem z vodo,
  • z zasajanjem rastlin, predvsem drevja z globokim in močnim korenskim sistemom povečate rastlinski odvzem vlage iz tal in učvrstite pobočje.

Opozorilni znaki, ki se pojavijo nekaj časa pred sprožitvijo plazu

V naravi, na prostem:

  • pojavljanje izboklin na pobočju,
  • odpiranje razpok v tleh ali na pobočju,
  • pojavi vode (izviri, mezenje, zasičena tla) v prej suhih tleh,
  • nagibanje ograj, plotov ter podpornih zidov,
  • nagnjeno drevje ali nagnjeni električni in telefonski drogovi, obcestne luči.

Objekti:

  • stene in tla se nagibajo,
  • vrata in okna se pri odpiranju oz. zapiranju zatikajo,
  • nastanek razpok v nosilnih stenah,
  • nagnjen ali razpokan dimnik,
  • odstopanje/ločevanje zunanjih sten, poti, stopnic od objekta,
  • izcejanje vode zaradi napak in/ali prekinitev v vodovodnih in kanalizacijskih sistemih,
  • uhajanje plina skozi novonastale razpoke.

Opozorilni znaki, ki se pojavijo neposredno pred sprožitvijo plazu

V naravi, na prostem:

  • nenavadni zvoki (npr. pokanje dreves) ter drugi zamolkli zvoki, katerih glasnost počasi narašča,
  • zmanjšanje pretoka vode v bližnjih strugah potokov ali celo njihova usahnitev (lahko tudi kljub deževju),
  • hitro povečanje pretokov, kalna voda, pojavi plavja v vodi.

Objekti:

  • odpiranje svežih razpok v/na objektu;
  • pojavljanje razpok v tleh,
  • – voda iz pip je kalna, je sploh ni ali pa začne iztekati iz vodovodne napeljave,
  • stene in tla se nagibajo,
  • objekt oddaja zvoke (škripanje, pokanje).

V neposredni nevarnosti zaradi plazenja

Če ste v neposredni nevarnosti zaradi plazenja ali menite, da se bo plaz sprožil:

  • pokličite na številko za klic v sili 112,
  • o nevarnosti obvestite sosede, saj se morebiti nevarnosti ne zavedajo,
  • takoj zapustite območja plazenja in se umaknite na varno mesto.

VIR : www.sos112.si